Select Page

BODI PISAN, BODI TI (Čustva)
Že od meseca septembra smo v »dnevno rutino« vpeljali jutranji krog, kjer smo razvijali občutek pripadnosti in zaupanja v skupini. Vsak otrok ima pravico biti slišan ko govori, zato je otrok, ki je govoril v roki imel predmet. Najprej smo dejavnost začeli tako, da smo se ob jutrih pozdravili. Trudili smo se, da je govoril le tisti otrok, ki je imel v roki predmet ali mehko igračo. Tako smo se kasneje začeli pogovarjat tudi o svojih čustvih. Vsak otrok je lahko povedal kako se počuti, če pa je otrok čutil, da ne želi v danem trenutku nič povedati je igračo podal naprej.
Otroke sem tako v jutranjem krogu seznanila, da se bomo v prihodnjih dne pogovarjali o čustvih, kaj so to čustva, spoznali bomo različna čustva in se jih naučili izražati in obvladovati. Vprašala sem jih kako se danes počutijo, kako so se počutili zjutraj, ko so prišli v vrtec, kako se počutite ko pridejo po vas starši. Sprostili smo se z masažo telesa (zmasirali smo glavo, nežno poteptali obraz, ga z prsti zmasirali, prav tako ušesa, vrat, roke, trup, noge). Povabila sem jih, da prisluhnejo zgodbi z naslovom Piščanček Pik. Pravljico sem pripovedovala ob fotografijah iz zgodbe. Po končani pravljici smo se pogovarjali kdo je bil Pik, kaj je počel Piščanček Pik, Koga je srečal na svoji poti? (veselje, žalost, strah, jezo), otroci so povedali tudi kakšne barve je bilo posamezno čustvo. Kako se je počutil, ko je iskal svojo mamo in kako se je počutil, ko jo je našel? Kako bi se počutili mi, če bi se izgubili? Pogovarjali smo se o osnovnih čustvih: Strah (kakšni smo ko smo prestrašeni, kakšen je naš obraz, zakaj se prestrašimo, kdaj se otroci prestrašijo…); Jeza (kakšni smo ko smo jezni, kakšen je naš obraz, zakaj smo jezni, ste vi kdaj jezni, so vaši starši kdaj jezni…); Žalost (kakšni smo, kadar smo žalostni, kaj počnemo kadar smo žalostni, smo tiho? Veselje (kdaj smo vesili, kakšni smo kadar smo veseli – izraz na obrazu, kako se obnašamo kadar smo veseli).  Ob koncu smo se igrali igro: Katero čustvo sem. Otrok je izvlekel fotografijo in poskušal prikazat enak izraz na obrazu kot ga ima otrok na fotografiji.V prihodnjih dneh smo se vsak dan pogovarjali o enem izmed osnovnih čustev: veselje, jeza, žalost in strah. Npr. Veselje. Zapeli smo pesem Ko si srečen in ob pesmi tudi plesali. Potem smo razmišljali o katerem čustvu smo zdaj prepevali. Kakšni smo kadar smo veseli in kaj počnemo. Prisluhnili smo veseli klasični glasbi Vivaldi: Spring. Najprej smo legli na tla, zaprli oči in samo prisluhnili glasbi. Otroci so ob koncu povedali, kako so se počutili. Čustva smo izražali tudi skozi glasbo tako, da smo plesali. Otroci so se vrteli in bili ob plesu zelo nasmejani, sproščeni. Nadaljevali smo z likovno dejavnostjo: slikanje na mokro podlago z vodenimi barvami ob klasični glasbi. Otroci so uživali, opazovali kako so se barve, »packe« mešale, kako se je barva prelivala. Uvedli smo tudi nekaj tehnik sproščanja/umirjanja: masaže telesa za otroke, čuječno opazovanje peščene ure, poslušanje klasične glasbe na trebuščku, vodeno dihanje.

RADI SE GIBAMO
Otroci imajo radi vse oblike gibanje in različne gibalne izzive. Skozi leto smo ob praznovanju rojstnih dni ali slabem vremenu v igralnici  pripravili »mini poligon«. Otroci so aktivno izvajali vaje na gibalnem poligonu in prebujali pozitivna čustva. Izvajali so naravne oblike gibanja: hoja po klopci, hoja po stopnicah, hoja po prstih, plazili so se skozi tunel, skozi mizo, premagovali »pajkovo mrežo ali se sprehajali skozi đunglo«, se kotalili po blazini, plazili po vseh štirih, razvijali ravnotežje z hojo po vrvi, po »kamnih«, skakali iz obroča v obroč, čez »reko«. Poligone smo vsakič spreminjali in premagovali »nove ovire«. Na igrišču smo se igrali različne igre z žogo. V zaboju sem imela pripravljene pisane majhne žoge. Ko sem žoge stresla po igrišču so otroci stekli in jih čim hitreje prinesli v zaboj. Igro smo se igrali tolikokrat dokler jim je bila zanimiva.  Improvizirali smo gibanje žoge z različnimi poskoki, skoki in valjanjem. Na stadionu pod vrtcem smo usvajanje osnovnih načinov gibanja z žogo, uvajali smo otroke v igre, kjer je treba upoštevati pravila (Žogice skačejo, spijo; Ura je ena medved še spi), razvijali  koordinacijo in fino motoriko. Igrali smo se različne igre: Jaz sem priden mucek ali Žogica se kotali: Otroci so naredili krog in sedli na tla. Žogo smo kotalili tako, da smo vedno povedali komu jo bomo zakotalili: »Jaz sem priden mucek, žogico imam. Žoge nočem samo zase, Lauri jo podam« ali pa »Žogica se kotali in sprašuje, kakšne barve si pa ti. Jaz sem rumene barve«.
Ujemi žogo: Igro se igramo tako, da natančno podamo žogo tistemu, ki smo si ga izbrali. Otrok, ki žogo ujame, jo poda naslednjemu.  Zadeni koš: Igro se igramo tako, da žogo natančno vržemo in poskušamo zadeti odprtino obroča. Višino obroča postopoma stopnjujem glede na zmožnost otrok. Igre smo se  igrali v 3 skupinah tako dolgo, da so na vrsti prišli vsi otroci.  Nato smo skupine zamenjali. Za umirjanje smo se igrali igro »Glasna žoga«. Žogo podam otroku in uporabim različne glasove živali. Otrok mi žogo poda nazaj in se oglasi tako, kot se je oglasila žoga. Igro so se otroci zelo radi igrali. Ob koncu pa smo se včasih sproščali tudi z vremensko masažo. Žogice skačejo/spijo: Spremenili smo se v žogice. Ko sem rekla žogice skačejo so otroci skakali po prostoru in se odbijali kot žoge. Ko sem rekla žogice spijo so otroci legli na tla in »spali«. V igrah so zelo radi sodelovali in v njih uživali.

 SPROŠČANJE IN UMIRJANJE
V naš  vsakdan smo skozi mesece začeli z tehnikami sproščanja in umirjenja. Ker je naša skupina bila zelo živahna in otrokom ni primanjkovalo energije smo se morali najprej naučiti umiriti. Pred umirjanjem smo imeli zmeraj jutranjo telovadbo, razgibavanje, ki je trajalo od 10 – 15 minut. Igrali smo se živahne igre, plesali, skakali. Nato smo nadaljevali z jogo za dobro jutro in se počasi pripravili na sproščanje ob senzoričnih uricah s katerimi smo premagovali stres, strah in nemoč. Nekaj časa je trajalo predenj smo vsi legli na tla, poslušali bitje srca, dihanje pa je postalo enakomerno . Nato smo vključili opazovanje treh senzoričnih ur z mehurčki. Urice sem postavila na tla in otroci so se sami razdelili v tri skupine in jih tiho opazovali. Te sprostitvene dejavnosti so zelo pozitivno vplivale na nemirne otroke, ki so se tako znali za nekaj časa umiriti. Imeli so možnost le opazovati, gledati, razmišljati in uživati v tišini. Otroci so se med seboj spodbujali, se opominjali, da moramo biti tiho s »psst« in se naučili upoštevati drug drugega. Spremembe so bile tudi v igri po umirjanju s senzoričnimi uricami. Igra po umirjanju je bila bolj umirjena, otroci so bili drug do drugega bolj strpni in prijazni. Izvajali smo tudi nekaj sprostitvenih iger: Štorklja (otroci pridobivajo ravnotežje, stojijo najprej na eni nogi in potem na drugi. Ker so otroci majhni smo imeli pri igri kar nekaj težav, vendar so kljub vsemu vztrajali.), Umirjanje z milnimi mehurčki (v tišini sedimo in poslušamo umirjeno glasbo, s prsti lovimo milne mehurčke, ki padejo v bližino), Rutica (ležijo in poslušajo glasbo, z rutico  jih božamo. Ta igra jim je bila zelo všeč). Velikokrat pa smo izvajali tudi jogijske elemente: »drevo«, »muca«, »metulj«, »ladja«, »rak«, »pes«, »kača«, »lev«, »čebela«… Otroci so se pri izvajanju vaj uživali, se sprostili in prav tako umiri. Umirjala pa jih je tudi jutranja masaža telesa. Začeli smo z masažo glave. Z konjicami prstov smo nežno masirali lasišče, obraz, ušesa, vrat, nežno poteptali »zbudili« eno roko, nato še drugo roko, trebuh in obe nogi. Nato smo samo dihali in si zaželeli dobro jutro. Trudili smo se, da bi si prisluhnili in vse vaje, ki smo ji delali naredili počasi in kolikor je zmoglo našo telo.

LOČEVANJE ODPADKOV IN ROČNO IZDELOVANJE PAPIRJA
Ogledali smo si risanko Kapljica in Listek raziskujeta – Kam gredo odpadki, ko jih odvržemo ter se tudi sami lotili ločevanja odpadkov v zabojnike. Odpadke smo najprej poiskali v revijah in jih izrezali. Pripravila sem zabojnike (zabojnik rdeče barve za papir, zabojnik rjave barve za biološke odpadke, črne barve za ostale odpadke, rumene barve za plastiko in zelene barve za steklo) in v igralnici smo naredili prostor za ekološki otok.  Skupaj smo si ogledali izrezane sličice ter jih razvrstili v zabojnik. Raziskali smo tudi predelavo odpadkov in se najbolje osredotočili na papir. V tem času je potekala tudi zbiralna akcija časopisnega papirja. Otroci pa so pred vrtcem opazili velik modri zabojnik za papir. Spodbujali smo jih, da  doma poiščejo in prinesejo papir v vrtec. Ker smo ugotovili, da lahko iz starega papirja naredimo novega smo se lotili izdelovanja ploščic papirja. Najprej smo natrgali časopisni papir na majhne koščke v veliko posodo in vanjo nalili vodo. Papir smo pustili namočen 2 dni. Namočen papir sva vzgojiteljici zmešali s paličnim mešalnikom. Otroci so dolivali vodo in mešali z lesenimi palicami. Kašo smo zajeli s cedilko in z rokami stisnili odvečno vodo v vedro. Nato so kašo dobro razporedili na mrežo in iztisnili še preostanek vode. Papirnato ploščico smo položili na pladenj, jo pokrili s krpo in razvaljali. Ploščice smo na pladnjih pustili, da se posušijo. Otroci so pri delu pridno pomagali in zelo uživali.

VARNOST V PROMETU
Nekaj časa smo v skupini namenili tudi varnosti v prometu. Pogovarjali smo se o naši poti v vrtec. Kako daleč stanujejo (daleč, tam spodaj…), kje stanujejo (pri mamici, atiju, v Bačkovi, na Sveti Ani, v Bačkovi, ne vem ki sem jaz doma, pri Alešu, v rdeči hiši, na Ščavnici…), kdo jih spremlja v vrtec (ata, mami, brat, teta, babica, dedek.), kaj opazujejo na poti v vrtec (hiše, ribnik, potok, morje, jezero), kakšne so nevarnosti na poti v vrtec, kje lahko prečkamo cesto (na zebri, ko je prehod za pešce), kje hodimo (po pločniku) povedali sva jim, da hodimo ob robu ceste in imamo oblečen odsevni jopič.  Spoznavali smo vozila, jih poimenovali in si jih izdelali iz odpadnega materiala. Velikokrat smo se igrali igro Semafor. Najprej smo skupaj ponovili barve na semaforju (rdeča, rumena, zelena). Ko je na semaforju zelena so otroci tekali po igralnici, pri oranžni so hodili po kolenih in pri rdeči so negibno stali in opazovali. Naredili smo tudi prometne znake za igro z cesto, ki smo jo pripravili za igro na tleh. Prometne znake smo poimenovali ter povedali kaj pomenijo. Nekajkrat smo se odpravili na sprehod z opazovanjem. Opazovali smo prometne znake, vozila, cesto, hiše, zgradbe. Otroke sva opozarjali katere so nevarnosti, ki nam prežijo na cesti. Ker otrokovo učenje poteka postopoma, sva najprej pokazali pravilno vedenje in ob tem razlagali kako si sledijo posamezni elementi npr. se ustavim, pogledam levo, desno, levo.. Nato sva skupaj z njimi izpeljali pravilno vedenje in jim ponovno razlagali, kaj moramo storiti. Skupaj smo opazovali promet  in jim povedali kje lahko prečkamo cesto, kakšna oblačila moramo izbrati, da nas avtomobili opazijo. Opozarjali sva tudi, da je potrebno v mraku in pri slabi vidljivosti nositi ob žepu kresničko. Veliko smo se tudi pogovarjali o hoji po pločniku in o hoji, kjer pločnikov ni. Otroci pa se vsak dan znova učijo varnega vključevanja v promet, zato se moramo zavedati, da smo odrasli vzor otrokom in jim moramo dati dober vzgled.

VAROVANJE OKOLJA
V vrtcu tudi najmlajše učimo, kako je treba skrbeti za naš planet. Ob dnevu Zemlje smo si v skupini podrobno ogledali globus. Pogovarjali smo se kaj j to, kateri planet (žoga), kaj lahko na njem opazimo? (Vodo, travo, zemljo, živali), Kdo živi na Zemlji? (Ljudje, živali), Kako skrbimo za naš planet (Očistimo ga- Lovro). Otrokom sem prebrala zgodbo M. Walsh: 10 stvari, ki jih lahko naredim za boljši svet (ugasnemo luč; ugasnemo vodo medtem, ko si umivamo zobe; porišemo obe strani papirja; ugasnemo Tv ko ga ne gledamo; poberemo odpadke v koš; izdelamo igrače iz odpadnega materiala; ločujemo odpadke…). Otroke sem vprašala ali so tudi potoki, reke onesnaženi? Kako jih človek onesnažuje? Kako onesnaževanje vpliva na ljudi, živali, rastline? Odg: Žalostni so. Naredili smo eksperiment ob katerem smo spoznali problematiko onesnaženosti voda. Najprej je bila voda čista in so v njej plavale živali, ladje. Nato so ladje v vodo spuščale izpušne pline in vodo umazale. Ljudje vanjo mečejo odpadke – pokrovčke, plastične vrečke, steklenice, čaje in vodo še dodatno onesnažujejo. Če živali to pojedo (npr. plastično vrečko) lahko umrejo. Zmanjka jim kisika. Zato smo živali iz vode rešili in vodo s filtracijo očistili. Skozi zgodbo smo spoznavali kdaj in na kakšen način lahko sami pripomoremo k varčevanju in skrbi za okolje.  Za malico smo pili veliko vode in si pripravili sadna nabodala. Na igrišču pa smo si v ta namen posejali semena korenčka, redkve in solate ter uredili zeliščno gredo.

(Skupno 20 obiskov, današnjih obiskov 1)
DOSTOPNOST