Tudi letos smo sodelovali v projektu ZDRAVJE V VRTCU, zato sledi kratek povzetek dogajanja v naši skupini.
OBISK BELEGA ZAJČKA (varnost v prometu). Po končanem projektu Beli zajček smo nadaljevali in navezali temo na promet in varno vožnjo. Otroci in starši so še po končanem projektu pridno hodili peš ali s kolesi v vrtec. S sodelavko sva se spomnili, da bi za nagrado otrokom lahko podarili poganjalčke. Da pa je bila nagrada bolj zanimiva, sva prosili hišnika, da si je oblekel kostum belega zajčka in nam dostavil pismo s poganjalčki. Dogovorili smo se,da je na vrata samo potrka in zbežal, tako, da smo ob odprtju videli samo zajčkov hrbet in repek. Na hodniku nam je pustil škatle in pismo. Z otroki smo vse odnesli v igralnico in najprej prebrali pismo. V pismu je zajček lepo pohvalil otroke in starše, ker hodijo v vrtec peš in s kolesi in s tem ohranjajo čisti zrak in krepijo svoje zdravje. Ko smo z otroki pričeli odstranjevati papir s škatel, so pričeli kričati od veselja, saj so zagledali slike poganjalčkov. Pričeli smo s sestavljanjem le teh. Otroci so z navdušenjem opazovali in sodelovali. Starejši otroci so prevzeli načrte in po njih lepili nalepke na kolesa, katera so bila priložena. Dva otroka sta si vse odpadne škatle zanesla na drugi konec igralnice in pričela sestavljati avtomehanično delavnico za poganjalčke- pričela se je spontana igra. Ko so bili poganjalčki sestavljeni je sledila poskusna vožnja po igralnici. Otroci so bili zelo veseli in navdušeni nad darilom , ki jim ga je prinesel Beli zajček. Z otroki smo se dogovorili, da si bomo na asfaltnem igrišču naredili poligon, po katere se bodo vozili s poganjalčki in svojimi kolesi. Izdelali smo si prometne znake, katere so otroci spoznali prejšnje dni in se odpravili na poligon. Poskrbeli smo za varnost ter si nadeli čelade in pričeli z vožnjami po poligonu. Otroci so zelo uživali, upoštevali so vsa navodila in prometne znake, ter bili pozorni drug na drugega. Ob koncu aktivnosti je vsak prejel še diplomico za uspešno prevožen poligon. S sodelavko sva bili z dejavnostjo zelo zadovoljni, saj se večji otroci še danes radi pripeljejo do vrtca s svojimi kolesi.
ZEMLJA NAŠ PLANET (Narava in varovanje okolja).V skupini smo veliko govorili o našem prelepem planetu Zemlja. Prebrali smo knjigi Zemlja je do- bila vročino in 10 stvari, ki jih lahko narediš za lepši svet. Sledila je izdelava plakata o čisti in nečisti zemlji. Otroci so iz škatle povlekli sličico, jo opisali in pravilno razvrstili na plakat. Dotaknili smo prometa, ki je velik krivec za onesnažen zrak. Otroci so tako predlagali, da je bolje, da hodijo v vrtec peš ali s kolesi, šolarji pa naj šolo obiskujejo z avtobusom, saj gre manj plinov v zrak, kot če se vsak pripelje v avtomobilu. Na plakatu, kjer je naš planet lep, je bilo veliko lepih dreves in rož. Pomem- ben poudarek smo dali domači samooskrbi, zato smo posadili in posejali različno zelenjavo na naši vrtni gredici. Sodelovali so čisto vsi otroci, saj so starejši pomagali mlajšim in ob tem neizmerno uživali. Sedaj, ko je naš pridelek že zrel, ga z veseljem tudi zaužijemo, saj vemo, da je to zelo zdravo in naše. Nadaljevali smo z morjem. Ugotovili smo, da kjer je zrak čist, je tudi voda čista in lahko v njej živijo ribice, tam, kjer so pa tovarne, pa je voda umazana in polna smeti. Na pobudo otrok smo se odločili, da bomo izvedli nekaj eksperimentov z vodo. Tako smo izdelali vulkan in mešali barve. Sledili so odpadki in klasificiranje le teh. S sodelavko sva skozi igro uprizorili napačno ravnanje z odpadki, otroci pa so se skozi celotno predstavo aktivno vključevali in podajali predloge za pravilno rokovanje. Po končani predstavi je po predhodno podanih navodilih sledila igra vlog, kjer so stare- jši otroci z mlajšimi pravilno razvrščali odpadke v določene zabojnike. Sledil je sprehod po okolici vrtca in pobiranje odpadkov, ki smo jih na koncu tudi odložili na primerna mesta. Ker nimamo koša za biološke odpadke, so otroci olupke od sadja odnesli na kompostnik pri šoli. Istočasno pa so po odpadke prišli smetarji. Takrat smo z otroki izkoristili priložnost ter si od bližje ogledali postopek praznjenja zabojnikov. To je bilo za otroke zelo zanimivo doživetje. Sledil je pogovor o recikliranju. Otroci so nato od doma prinesli škatle različnih velikosti, ki jih več ne potrebujejo, mi smo pa si izde- lali po predčasnem načrtu, ki so ga otroci izdelali sami, nove igrače. V vrtcu imamo načrt, da vsak teden izberemo nekoga, ki vsak dan po zajtrku, kosilu in malici pregleda, če so odpadki odvrženi v pravilnih koših v naši igralnici. Če povzamemo, naši otroci lepo skrbijo za okolje in pravilno ločujejo odpadke.
POČUTIM SE DOBRO (rdeča nit). Smo kombinirana skupina otrok od 1 – 6 let. Ker se število mlajših otrok iz leta v leto veča so postajali starejšim v »napoto« pri igri in načrtovanih dejavnostih. Nekaj časa sva s sodelavko razmišljali kako bi to na nek način rešili oz. poskusili rešiti. Pričeli sva načrtovati dejavnosti v katerih otroci sodelujejo v parih in sicer vsak starejši otrok si izbere mlajšega. Starejši pomaga mlajšemu ali najprej izdela starejši in nato pomaga mlajšemu in s tem starejši utrjuje, razvija empatijo, pridobiva na samoza- vesti, so vztrajni eni in drugi in se počuti sprejetega, mlajši so pa aktivno vključeni v dejavnost in se prav tako počutijo sprejete. Tako sva se odločili, da si za valentinovo izdelajo srčke prijateljstva. Mlajši je ob pomoči starejšega otroka nizal perlice na kosmateno žico, ki jo je na koncu skupaj s pri- jateljem oblikoval v srčka, ki si ga je ob koncu dneva odnesel domov. Med dejavnostjo je bilo čutiti izjemno prijetno vzdušje, saj so se oboji čutili pomembne v sodelovanju. Naslednja dejavnost je bila priprava scene za materinski dan. Starejši so skupaj z mlajšimi barvali tulce za zvončka in troben- tico. Okoli velike noči pa so spet sodelovali v dvojicah starejši – mlajši. Mlajši so narisali gnezdo, starejši pa izrezali kokoško in jo nalepili v (na) gnezdo. Tako, da je nastal skupen izdelek Kokoške Emilije, katere navdih smo dobili v zgodbici z enakim naslovom. Ker je naša okolica vrtca obdana z naravo, se zelo radi odpravimo tudi na travnik. Nabrali smo rože, ki smo jih spoznali ter si izdelali herbarije. Starejši so pomagali mlajšim pri zlaganju in izdelavi okvirjev, herbariji pa še danes krasijo hodnik pred našo igralnico. V vseh dejavnostih so vsi otroci aktivno sodelovali in s tem krepili vezi med seboj. Starejši so pridobili na samopodobi in samozavesti, mlajši se pa v skupini čutijo sprejete, kar je bil tudi najin cilj. Otrok v sodelovanje ne siliva, se pa sami veliko vključujejo tudi takrat, ko od naju sploh ni pobude (pred kosilom manjšim zavežejo slinčke, na sprehodih starejši mlajše držijo za roke, itd).
