Prehranjevalne navade, prehranski vnos in samo stanje prehranjenosti pomembno vplivajo na pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, metabolni sindrom, debelost, bolezni prebavil in rak), tako v smislu preprečevanja, kot tudi njihovega razvoja. Ker se zdrave ali pa nezdrave prehranjevalne navade oblikujejo že zgodaj in imajo dolgoročne učinke na naše zdravje, je pomembno, da jim je posvečena zadostna skrb že v otroštvu, vendar pa jih je v vsakem življenjskem obdobju pomembno spodbujati in ohranjati. (https://www.gov.si/teme/prehrana-in-zdravje/)
Zdravo prehranjevanje in redna telesna dejavnost prispevata k boljšemu zdravju ter večji kakovosti življenja. Otroku med odraščanjem zagotavljata optimalno rast in razvoj, pri odraslih izboljšujeta počutje in delovno storilnost, dolgoročno pa predvsem krepita zdravje, povečujeta kakovost življenja ter prispevata k aktivnemu in zdravemu staranju. (https://www.gov.si/teme/prehrana-in-zdravje/)
Smernice zdravega prehranjevanja
Prehrana posameznika in življenjski slog sta ključna dejavnika zdravja človeka. Ustrezna prehrana deluje kot zaščitni dejavnik pred najrazličnejšimi boleznimi, v nasprotnem primeru pa jih lahko neustrezna prehrana spodbudi. Najpomembnejši in hkrati najlažje izvedljiv nasvet je, da poskrbimo za raznoliko, mešano prehrano, ki je uravnotežena z vsakodnevnimi potrebami. S hrano moramo v telo vnesti toliko energije, kolikor je porabimo, zato moramo količino in vrsto hrane prilagoditi svojemu življenjskemu slogu in količini telesne dejavnosti.
Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo pri organizaciji šolske prehrane upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
