V tednu od 7. do 18. novembra 2022 bomo izvedli šolsko tekmovanje v informacijski in računalniški pismenosti – Bober. Ker samo tekmovanje ne zahteva posebnega predznanja, se ga lahko udeležijo vsi učenci, tudi tisti, ki v svojem izobraževanju še niso imeli predmetov s področja računalništva. O razporedih bodo učenci obveščeni po zbranih prijavah. Vsi udeleženi na tekmovanju dobijo priznanja za sodelovanje, najboljši pa tudi bronasta priznanja. Rezultati tekmovanja bodo znani najkasneje do 2. decembra 2022. Do takrat so vsi rezultati neuradni. Takrat bodo znane tudi meje za uvrstitev na državno tekmovanje. Najboljši tekmovalci od 6. razreda dalje se uvrstijo na državno tekmovanje. Na tekmovanje se učenci prijavijo tako, da do četrtka, 17. novembra 2022, vrnejo podpisano soglasje razredniku ali šolskemu računalnikarju / mentorju (David Pešl).

Dovoljeni pripomočki (prinesi s seboj): pisalo in nepopisan list papirja.
Čas tekmovanja : 40 minut.

Za vajo pred tekmovanjem lahko učenci rešujejo naloge s preteklih tekmovanj, ki jih najdete na naslovu -> naloge in rešitve. Poleg povezav na tem naslovu najdete tudi knjižice z rešitvami iz preteklih let ter tekmovalne pole za nižje razrede. Vabljeni, da se pridružite tekmovanju.

Podrobne informacije o tekmovanju Bober se nahajajo na http://tekmovanja.acm.si/bober in na spletni strani šole: sveta-ana.si.

Mentor:
David Pešl

Za nami je mesec oktober, ki je med drugim tudi Mednarodni mesec šolskih knjižnic in kot vsako leto nam je v izziv moto, ki ga razpiše mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL – International Association of School Librarianship).

Letošnji moto »Branje za globalni mir in življenje v harmoniji.« nam je bil v šolski knjižnici vodilo pri pripravi tedenskih bralno spodbujevalnih priložnosti za naše uporabnike šolske knjižnice in naš doprinos »k iskanju, zavedanju in osmišljanju posameznikovega notranjega miru, ki lahko prispeva k miru v skupnosti, se širi globalno, kar nedvomno vpliva na življenje v harmoniji.« (https://www.zbds-zveza.si/).

Plakati v šolski knjižnici in po razredih so uspešno opravili svojo funkcijo nagovarjanja in razmišljanja o predlaganih vsebinah k izvedbi, nadgradnji, ali ustvarjanja novih tedenskih bralnih izzivov s skupnim ciljem.

Tedenski bralni izzivi so bili:

1. teden Nikoli izposojene knjige vabijo in Beremo Demšarja (za strokovne delavce),
2. teden Literarni sprehod po navzdolšnjici in navzgoršnjici,
3. teden Bralna čajanka: Mir in harmonija,
4. teden Iščimo ravnovesje: Čas za čisto nič, Še je čas (ker v preteklih tednih ga ni bilo) za Literarni sprehod, Bralno čajanko, Beremo Demšarja.

Kljub temu, da nismo več v mesecu oktobru, je  še vedno priložnost, da še naprej iščemo/najdemo harmonijo s knjigami in z branjem ujamemo »mir«, ter ga delimo med druge.

       

Pred počitnicami smo z učenci devetega razreda posadili krokuse na gredico v krožišču pred šolo. In to pri pouku zgodovine. Malce nenavadno, da pri zgodovini sadimo rože? Niti ne. V devetem razredu obravnavamo čas druge svetovne vojne. Čas, ko se je zgodil genocid nad Judi.

Projekt Krokus v katerem sodelujemo je projekt, namenjen mladim od desetega leta dalje, da bi se spominjali vseh otrok, ki so umrli v holokavstu.

Rumeni cvetovi spominjajo na rumene Davidove zvezde, ki so jih bili Judje prisiljeni nositi v času nacistične vladavino. Krokus cveti proti koncu januarja, približno v času mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta (27. januar). Ko ljudje občudujejo rože, učenci razložijo, kaj predstavljajo, in se spomnijo otrok, ki so umrli v holokavstu.

Projekt Krokus je nastal na Irskem na pobudo združenja HETI (Holocaust Education Ireland). Združenje mladim in šolarjem, starim 10 let in več, podarja čebulice rumenih krokusov  (žafrana), da jih posadijo v spomin na 1,5 milijona judovskih otrok, ki so umrli v holokavstu, in v spomin na tisoče drugih otrok, ki so bili žrtve nacističnih grozodejstev.

Z učenci smo pred zasaditvijo krokusov namenili nekaj besed poznavanju holokavsta in samem namenu projekta.

                                                                                                                                                                                           Učiteljica Ana           

VIR: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

“Moji lubi Slovenci,” je Primož Trubar pogosto začenjal svoje pridige in v delih nagovarjal “svoje ljudi” ter jih tako prvič združil pod pojmom Slovenec.

Zakaj vam to pripovedujemo?

Zato, ker je pred nami državni praznik.

Na ta dan je nemški duhovnik Martin Luter 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej. S tem se je prebudilo reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve katoliške cerkve in nastanka novih cerkva.

V Sloveniji je 31. oktober Dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo Trubarja, ki je glavni predstavnik reformacije na Slovenskem. Primož Trubar je tudi avtor prve tiskane knjige v slovenskem jeziku. Leta 1550 je namreč izdal Katekizem in Abecednik.

Reformacija nam je prinesla prvo knjigo v slovenskem jeziku, s tem knjižni jezik in sploh prvo omembo pojma Slovenec.

 Dan reformacije smo obeležili tudi na naši šoli z razstavo na hodniku šole in kratko radijsko oddajo, ki so jo pripravili učenci novinarskega krožka.

 

V počitnicah pa obeležujemo še Dan mrtvih, ki je prav tako državni praznik. To pa je tudi dan, ko številni ljudje po svetu obiščejo grobove svojih najdražjih, preminulih sorodnikov ali  prijateljev in jim prižigajo sveče, prinašajo cvetje. Ob grobovih se zbirajo družine in skupaj obujajo spomine na svoje pokojne. Na dan mrtvih bodo po vsej državi potekale žalne slovesnosti in verski obredi za umrle.

Ob prižiganju sveč, pa je prav, da pomislimo tudi na naš planet. Prižgimo letos kakšno svečo manj ali vsaj okolju prijazno.

Vsem skupaj pa želimo prijetne počitnice. Izkoristite jih za počitek, privoščite si izlet ali obisk sorodnikov, preberite kakšno dobro knjigo, namenite kakšno uro učenju ali preprosto uživajte v dobri družbi.

Včasih potrebujemo le počitek v čudovitem mestu. Sami ali z nekom, ki ga imamo radi.

                                                                                                                                                                 Skupnost učencev šole

 

 

Z učenci prvega razreda smo se v petek dopoldan odpravili po navzdoljšnjici na literarni sprehod.  Spremljal nas je vranček Krakec s svojim nahrbtnikom. Da pa je bil sprehod res literaren, smo prebrali eno posebno knjigo, ki jo je v nahrbtniku skrival Krakec z naslovom Konec dober, vse dobro ali kako je mali vran dobil ime.  In to še ni bilo vse, kar se je skrivalo v nahrbtniku. Vranček Krakec je v nahrbtniku skrival še svojega bratrančka vrančka, ki so se ga otroci zelo razveselili. In veste kaj? Naš vranček iz nahrbtnika je bil zelo žalosten ob poslušanju zgodbe. Zakaj? Ker tudi on ni imela imena. Učenci prvega razreda so mu takoj priskočili na pomoč. Dogovorili smo se, da bo vranček pri vsakem učencu preživel nekaj časa in ko ga bodo učenci dobro spoznali, mu bodo izbrali ime. Prav posebno ime.

 

Literarni sprehod smo zaključili s hojo po navzgoršnjici in tako zaključili prijetno druženje.

Šolska knjižnica

 

V tednu od 7. do 18. novembra 2022 bomo izvedli šolsko tekmovanje v informacijski in računalniški pismenosti – Bober. Ker samo tekmovanje ne zahteva posebnega predznanja, se ga lahko udeležijo vsi učenci, tudi tisti, ki v svojem izobraževanju še niso imeli predmetov s področja računalništva. O razporedih bodo učenci obveščeni po zbranih prijavah. Vsi udeleženi na tekmovanju dobijo priznanja za sodelovanje, najboljši pa tudi bronasta priznanja. Rezultati tekmovanja bodo znani najkasneje do 2. decembra 2022. Do takrat so vsi rezultati neuradni. Takrat bodo znane tudi meje za uvrstitev na državno tekmovanje. Najboljši tekmovalci od 6. razreda dalje se uvrstijo na državno tekmovanje. Na tekmovanje se učenci prijavijo tako, da do četrtka, 17. novembra 2022, vrnejo podpisano soglasje razredniku ali šolskemu računalnikarju / mentorju (David Pešl).

Dovoljeni pripomočki (prinesi s seboj): pisalo in nepopisan list papirja.
Čas tekmovanja : 40 minut.

Za vajo pred tekmovanjem lahko učenci rešujejo naloge s preteklih tekmovanj, ki jih najdete na naslovu -> naloge in rešitve. Poleg povezav na tem naslovu najdete tudi knjižice z rešitvami iz preteklih let ter tekmovalne pole za nižje razrede. Vabljeni, da se pridružite tekmovanju.

Podrobne informacije o tekmovanju Bober se nahajajo na http://tekmovanja.acm.si/bober in na spletni strani šole: sveta-ana.si.

Mentor: David Pešl

Za nami je mesec oktober, ki je med drugim tudi Mednarodni mesec šolskih knjižnic in kot vsako leto nam je v izziv moto, ki ga razpiše mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL – International Association of School Librarianship).

Letošnji moto »Branje za globalni mir in življenje v harmoniji.« nam je bil v šolski knjižnici vodilo pri pripravi tedenskih bralno spodbujevalnih priložnosti za naše uporabnike šolske knjižnice in naš doprinos »k iskanju, zavedanju in osmišljanju posameznikovega notranjega miru, ki lahko prispeva k miru v skupnosti, se širi globalno, kar nedvomno vpliva na življenje v harmoniji.« (https://www.zbds-zveza.si/).

Plakati v šolski knjižnici in po razredih so uspešno opravili svojo funkcijo nagovarjanja in razmišljanja o predlaganih vsebinah k izvedbi, nadgradnji, ali ustvarjanja novih tedenskih bralnih izzivov s skupnim ciljem.

Tedenski bralni izzivi so bili:

1. teden Nikoli izposojene knjige vabijo in Beremo Demšarja (za strokovne delavce),
2. teden Literarni sprehod po navzdolšnjici in navzgoršnjici,
3. teden Bralna čajanka: Mir in harmonija,
4. teden Iščimo ravnovesje: Čas za čisto nič, Še je čas (ker v preteklih tednih ga ni bilo) za Literarni sprehod, Bralno čajanko, Beremo Demšarja.

Kljub temu, da nismo več v mesecu oktobru, je  še vedno priložnost, da še naprej iščemo/najdemo harmonijo s knjigami in z branjem ujamemo »mir«, ter ga delimo med druge.

       

Pred počitnicami smo z učenci devetega razreda posadili krokuse na gredico v krožišču pred šolo. In to pri pouku zgodovine. Malce nenavadno, da pri zgodovini sadimo rože? Niti ne. V devetem razredu obravnavamo čas druge svetovne vojne. Čas, ko se je zgodil genocid nad Judi.

Projekt Krokus v katerem sodelujemo je projekt, namenjen mladim od desetega leta dalje, da bi se spominjali vseh otrok, ki so umrli v holokavstu.

Rumeni cvetovi spominjajo na rumene Davidove zvezde, ki so jih bili Judje prisiljeni nositi v času nacistične vladavino. Krokus cveti proti koncu januarja, približno v času mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta (27. januar). Ko ljudje občudujejo rože, učenci razložijo, kaj predstavljajo, in se spomnijo otrok, ki so umrli v holokavstu.

Projekt Krokus je nastal na Irskem na pobudo združenja HETI (Holocaust Education Ireland). Združenje mladim in šolarjem, starim 10 let in več, podarja čebulice rumenih krokusov  (žafrana), da jih posadijo v spomin na 1,5 milijona judovskih otrok, ki so umrli v holokavstu, in v spomin na tisoče drugih otrok, ki so bili žrtve nacističnih grozodejstev.

Z učenci smo pred zasaditvijo krokusov namenili nekaj besed poznavanju holokavsta in samem namenu projekta.

                                                                                                                                                                                           Učiteljica Ana           

VIR: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

“Moji lubi Slovenci,” je Primož Trubar pogosto začenjal svoje pridige in v delih nagovarjal “svoje ljudi” ter jih tako prvič združil pod pojmom Slovenec.

Zakaj vam to pripovedujemo?

Zato, ker je pred nami državni praznik.

Na ta dan je nemški duhovnik Martin Luter 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej. S tem se je prebudilo reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve katoliške cerkve in nastanka novih cerkva.

V Sloveniji je 31. oktober Dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo Trubarja, ki je glavni predstavnik reformacije na Slovenskem. Primož Trubar je tudi avtor prve tiskane knjige v slovenskem jeziku. Leta 1550 je namreč izdal Katekizem in Abecednik.

Reformacija nam je prinesla prvo knjigo v slovenskem jeziku, s tem knjižni jezik in sploh prvo omembo pojma Slovenec.

 Dan reformacije smo obeležili tudi na naši šoli z razstavo na hodniku šole in kratko radijsko oddajo, ki so jo pripravili učenci novinarskega krožka.

 

V počitnicah pa obeležujemo še Dan mrtvih, ki je prav tako državni praznik. To pa je tudi dan, ko številni ljudje po svetu obiščejo grobove svojih najdražjih, preminulih sorodnikov ali  prijateljev in jim prižigajo sveče, prinašajo cvetje. Ob grobovih se zbirajo družine in skupaj obujajo spomine na svoje pokojne. Na dan mrtvih bodo po vsej državi potekale žalne slovesnosti in verski obredi za umrle.

Ob prižiganju sveč, pa je prav, da pomislimo tudi na naš planet. Prižgimo letos kakšno svečo manj ali vsaj okolju prijazno.

Vsem skupaj pa želimo prijetne počitnice. Izkoristite jih za počitek, privoščite si izlet ali obisk sorodnikov, preberite kakšno dobro knjigo, namenite kakšno uro učenju ali preprosto uživajte v dobri družbi.

Včasih potrebujemo le počitek v čudovitem mestu. Sami ali z nekom, ki ga imamo radi.

                                                                                                                                                                 Skupnost učencev šole

 

 

Z učenci prvega razreda smo se v petek dopoldan odpravili po navzdoljšnjici na literarni sprehod.  Spremljal nas je vranček Krakec s svojim nahrbtnikom. Da pa je bil sprehod res literaren, smo prebrali eno posebno knjigo, ki jo je v nahrbtniku skrival Krakec z naslovom Konec dober, vse dobro ali kako je mali vran dobil ime.  In to še ni bilo vse, kar se je skrivalo v nahrbtniku. Vranček Krakec je v nahrbtniku skrival še svojega bratrančka vrančka, ki so se ga otroci zelo razveselili. In veste kaj? Naš vranček iz nahrbtnika je bil zelo žalosten ob poslušanju zgodbe. Zakaj? Ker tudi on ni imela imena. Učenci prvega razreda so mu takoj priskočili na pomoč. Dogovorili smo se, da bo vranček pri vsakem učencu preživel nekaj časa in ko ga bodo učenci dobro spoznali, mu bodo izbrali ime. Prav posebno ime.

 

Literarni sprehod smo zaključili s hojo po navzgoršnjici in tako zaključili prijetno druženje.

Šolska knjižnica