Učenci in učitelji naše šole smo se v letošnjem šolskem letu pridružili projektu Korak k Sončku, katerega temeljni cilji so:
- sprejemanje in razumevanje vsakršne drugačnosti,
- oblikovanje take družbene in socialne klime, ki bi otrokom, mladostnikom in odraslim z invalidnostjo kot manjšini omogočila enake možnosti, kot jih imajo sovrstniki,
- pomagati vsem otrokom uresničevati pravico do vključevanja v socialno okolje in polnega sodelovanja v njem,
- seznanjanje strokovnih delavcev v vrtcih ali šolah z razvojnimi značilnostmi in posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami otrok z invalidnostmi,
- predstavitev literature na temo drugačnosti,
- medsebojno druženje in preprečevanje diskriminacije,
- strokovna pomoč učiteljem pri delu z učenci in starši v obliki brezplačnih predavanj, delavnic, supervizijskih srečanj in drugih oblik izobraževanja.
6. oktobra smo tako obeležili Svetovni dan cerebralne paralize. Gre namreč za družbeno gibanje, katerega cilj je širše predstaviti to možgansko okvaro, spregovoriti o njej in se zavzemati za takšno skupnost, ki jo bo sprejemala brez predsodkov.Vizija tega gibanja je vsakomur s cerebralno paralizo zagotoviti enake pravice, dostopnost in enake možnosti
kot jih imajo drugi ljudje.
V veliko veselje nam je bilo, da smo se drugošolci srečali z našo nekdanjo učenko, Lidijo Ketiš, ki nam je zelo lepo, preprosto in nazorno predstavila svoje odraščanje, čas šolanja, preživljanje svojega prostega časa in še mnogo drugih zanimivih stvari. Lidijin obisk je zagotovo zelo pripomogel, da učenci sedaj na poseben način sprejemajo in razumejo drugačnost. V njeni družbi smo se počutili zelo dobro, prijetno in sproščeno. Pripomogla je k temu, da sedaj gledamo na svet z drugačnimi očmi, pozitivizmom in veliko mero strpnosti in sočutnosti.
Od vsega nam bo v spominu najbolj ostal del njene misli: “…Jaz nisem uboga. Sem drugačna in imam srečo, da zmorem to, kar zmorem…”.
Podprite me tam, kjer sem močan, in moje šibkosti bodo izginile!
(Maorska modrost)
